Svoje popotne vtise iz Južne Indije in Butana bosta predstavila Stanko Pelc, sodelavec Oddelka za geografijo, zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in njegov zet Bharath Ranganathan, diplomant podružnice  Berkleyeve glasbene šole iz Valencie, ki je prišel iz Južne Indije najprej v Španijo na študij in nato v Slovenijo zaradi poroke. Njegova predstavitev letošnjega obiska Butana bo potekala v angleščini, prvi del predavanja, ki se nanaša na južno Indijo, pa bo potekal v slovenščini. Stanko Pelc bo v njem predstavil nekaj pomembnejših značilnosti južne Indije, sledil pa bo oris nekaterih krajev, ki na tak ali drugačen način privabljajo turiste v ta konec sveta. Imena krajev kot so Hampi, Pattadakal ali pa Badami so nam Evropejcem povsem tuja, a so to kraji z izjemno kulturno dediščino, ki se je tu ohranila iz predkolonialnih časov. Številna svetišča, tako rekoč prekrita s kamnitim reliefnim okrasjem, pa taka vklesana v živo skalo, prava kamnita kočija, ali pa kip Gomatešvare v Šravanabelagoli, ki je največji monolit na svetu, so res vredni ogleda in občudovanja. Najbolj poznana znamenitost Indije Tadž Mahal bolj kot ne poznajo vsepovsod po svetu kot eno od svetovnih čudes, le redkokdo pa ve, da je ogleda vrednih palač in trdnjav, kar nekaj tudi v južni Indiji, ki pa je vredna obiska in ogleda tudi zaradi naravnih znamenitosti, pa naj bodo to slapovi ali pa njihovo živalstvo, ki ga je moč videti in fotografirati na safarijih. Nenazadnje pa so tu še čisto klasične turistične storitve, kot je na primer hotelsko naselje na polotoku umetnega jezera, ki v bistvu ponuja zgolj atraktivne poglede na umetno jezero, do katerega obal gostje niti ne morejo, ali pa na Andamanskih otokih, kjer pa imajo hotelski gostje skoraj ekskluzivno pravico do uživanja na eni najboljše ocenjenih plaž na svetu.

Butan je, za razliko od južne Indije, ki jo sestavljajo zvezne države v sestavi indijske federacije, gorska kraljevina, nekdaj tesno povezana s Tibetom. Od Indije se razlikuje tudi po tem, da dejansko ni bil nikoli del britanske kolonialne posesti in je za razliko od sosednjega Nepala do danes ohranil monarhijo.  Zaradi svoje zaprtosti pred zunanjim svetom daje vtis skrivnostnosti, po drugi strani pa se obiskovalcu hitro vzbudijo tudi kakšne primerjave s podobno zaprtimi državami, kot je na primer Severna Koreja. Skratka povsem drugačen svet kot na jugu Indije, je pa za Indijce veliko bolj dostopen kot za državljane drugih držav, saj je dnevna pristojbina za obiskovalce bistveno manjša, a tudi vključuje manj storitev, v vsakem primeru pa obiskovalci dobijo vodnika, ki jih spremlja na njihovem obisku, tako da si  takšnega svobodnega pohajkovanja po deželi, kot je možno pri nas, ni mogoče privoščiti. Je pa zato v tej, za slabi dve Sloveniji veliki deželi, reliefna razgibanost izjemna, saj so nanižji deli dolin na zgolj 100 metrih nadmorske višine, najvišji vrh pa sega čez 7.500 in je menda najvišji še nepreplezani vrh na svetu. Glavno mesto Thimpu leži na podobni višini kot pri nas dom na Kredarici, ena največjih znamenitosti Butana, samostan “tigrovo gnezdo” oziroma “tigričin brlog” pa se drži prepadne stene na višini skoraj 3.900 metrov.

O vsem tem in še o marsičem drugem bo tekla beseda na večeru posvečenem geografiji, ki ga v okviru mednarodne Noči geografije organizira Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.